Sveti Jurij ob Ščavnici
Domov O občini Predstavitev občine Zgodovina občine

Zgodovina občine

Območje občine Sveti Jurij ob Ščavnici je bilo naseljeno že v davni preteklosti, kar kažejo odkriti sledovi prazgodovinske naselbine. Na tem območju najdemo tudi ostanke rimskodobnih naselbin in rimska gomilna grobišča.

 

Iz zbranih zgodovinskih virov lahko razberemo, da je od Radgone do Ptuja preko tedaj Vidma z županijsko cerkvijo sv. Jurija vodila stara rimska cesta, po kateri so se premikale razne vojske in številne trgovske karavane, pogosto pa tudi vinski trgovci, saj so na Stari Gori našli kamnine s fosilnim odtisom lista vinske trte še iz predrimske dobe. Okrog leta 840 je bila tod država slovanskih knezov Pribina in Koclja.

 

O dogajanju v kraju veliko pove tudi cerkev. Da je bila ta v kraju že od nekdaj, govori dejstvo, da je bila že leta 1182 podružnična cerkev županije Radgona, ki se je ustanovila prav tega leta. Vikariat je od 13. stoletja, župnija Sveti Jurij ob Ščavnici (Sant Georgen a/d Staintz) pa je bila formalno ustanovljena leta 1546.

 

V jurjevški fari so bili tudi gradovi in graščaki. Sicer so ljudje živeli v rodovnih skupnostih po zaselkih, v vaseh pa je bilo verjetno več takšnih skupnosti. Več zaselkov in vasi so že v zgodnji fevdalni dobi združevali v županije, na čelu katerih je bil župan. Iz tako imenovanih otokarskih urbarjev izvemo za imena vasi in število hiš. Še natančnejše so navedbe v Gueltschaetzungsbuchu (hrani se v graškem deželnem arhivu) oziroma tako imenovani imenski knjigi, ki predstavlja popis vseh kmetij na Štajerskem iz leta 1445, ko so pobirali turški davek.

 

V jurjevški fari so do leta 1500 omenjene naslednje vasi:

 

Brezje – Pirchdorf (1265, 10 kmetij); Žihlava – Zwetoynsdorf (1265), Sichelaw (1436 in 1445, 12 kmetij), Sichlaw (1500); Grabonoš – Grabanischen (1265), Grabenusch (1445, 10 kmetij), Grabonusch (1500); Kraljevci – Chunegescroge, Chunegestroge, Chünigstrog, Künigstrag, Kunigstrog, König (1265, 10 kmetij, od 1522 hrvaška naselbina kot Spodnji Kraljevci), Kunigstrogerperg, Kralowtzen (1445, 16 kmetij kot Zgornji Kraljevci), Krolovtzi, Kralofftzen, Kralovci; Grabšinci – Grabatintzen (1265, 12 kmetij, strelski dvorec, plemič Nemešnjak,); Grlava – Gerle (1265, 10 kmetij), Girlaw, Girlawesdorf; Boreci – Boretz (1265, 10 kmetij, strelski dvorec); Stara vas – Altendorf (1265) Stara Nova vas – Alteneudorf (1445, 22 kmetij, obrambni stolp); Grabitschinczen, Grabatsnitz, Grawischendorf; Radoslavci – Radozlausdorf (1265, 18 kmetij), Radislacz (1433), Radischlauczen (1445, 19 kmetij), Radislawczen (1478), Radislafzen (1500); Bučečovci – Wultschinsdorf (1265), Woltschitzoftzen (1500); Stanetinci – Stanetintzen (1265, 8 kmetij, 1445, 11 kmetij) Trbegovci – Terbegowtzen (1265, 12 kmetij, 1445, 15 kmetij); Čakova – Schagow (1280); Galušak – Kallussen (1280), strelski dvorec (1300); Jamna – Jansdorf (1307), Jam (1445), Jasendorf (1498); Sovjak – Sabyach (1356), Zobyach in S. Jorgen phar (1430), Sowiach (1443), Klein und Gross Sobiachperg (1500); Dragotinci – Traga Tintzen (1357), Dragotinzen (1445); Grabonoški Vrh – Grabonoschenperg (1500); Slaptinci – Släbatinczen (1382), Slawatinzen (1500); Selišči – Celitschen (1412), Zelitsch, Zelosch; Župetinci – Suppatincz (1428), Suppotinczen (1443), Supatintzen (1500); Bolehnečici – Galaseyczn (1430), Walehneczen (1445, 19 kmetij), Walehnetzen (1500); Blaguš – Lagusch (1443), Wlagusch (1445), Plagusch (1500); Biserjane – Wesserian (1445, 10 kmetij, 1500); Berkovci – Werkawczen (1445, 19 kmetij), Perkhautzen (1500); Cerkvenjak (Sveti Anton) – rimska cesta, cerkvica 1299, Czogendorf bei Sand Anthoni (1460), Kirchperg (1491); sedanja cerkev sezidana 1546, vikariat od 1598, župnija od 1630, v župnijskem uradu je Status Animarum 1842–1850, zapisnik zbirce 1829 in ženitveni zapisnik 1813–1881; Andrejci – (1265, 12 kmetij, strelski dvorec); Čagona – (1445, 3 kmetije); Spodnja Čagona – (1445, 7 kmetij); Gaberc – Gabersperg (1500); Precetinci – Pecetinczen (1445, 10 kmetij); Mala Nedelja – Maestorf (1441); Kutinci – Khuttendorf (1445, 7 kmetij), Khuttenperg; Kupentinci – Gupetinczen; Spodnji Ivanjci, Ivanjci – Ybanczerperg, Ybenczen; Okoslavci – Walkoslawtzen (1443, iznad vasi je bil grad grofov Lesliejev), Warkuslecz; Korošec – Karassecz, Karner, Koroschitz; Ščavnica – Czeynitz, Staentz, Staeuz, Stäncz, Stecz, Steücz; Haloze – Kalhss, Kalos; Desternik – kapela sv. Urbana, zaščitnika viničarjev, postavljena že 1100, cerkev sv. Urbana, zidana 1505–1515, vikariat od 1618, župnija od 1670; Korošak – Coroschkiperg (1451), cerkev sv. Bolfenka, zidana 1649, pod katastrsko občino Sveti Bolfenk so spadale vasi: Budina, Jelovec, Korošak, Plate, Sveti Bolfenk in Završje; Videm – Widem, Vidma (okrog 1680) so imenovali okolico cerkvice, kot kraj se omenja v krstni knjigi od 1680 in ob uvedbi hišnih številk (1770), tudi na tajni topografski karti avstro-ogrske vojske, ki je nastala v obdobju 1749–1780, je omenjen kraj Vidma, ob znaku cerkvice pa je zapis "Phar St.Georg".

 

Cerkvenim reformam so sledile upravne in šolske. Po letu 1770 so izvršili natančen popis vseh krajev in določili hišne številke. Oblasti so ustanovile naborne okraje (več vasi) zaradi nemotenega rekrutiranja vojakov. V vsaki župniji so tudi ustanovili šolo. Ob župniji in šoli so nastale še trgovine in gostilne. Nekateri kraji so se zaradi ugodne lege ali pa prometnih povezav razvili v trge in mesta. Nato so uvedli še sodno in davčno oblast – okraje. Okrog leta 1823 so bile uvedene še katastrske občine. Leta 1850 so uvedli občine, ki so se ohranile vse do 1934. leta.

Po franciscejskem (jožefinskem) katastru leta 1824 (in pripisu 1879) sta bili ustanovljeni dve katastrski občini, in sicer Janndorf (Jamna, Jamla) in Wlaguschen (Blaguš). Katastrska občina je hkrati predstavljala naborno števno območje za naborni okraj (kreis).

 

V prvi upravni razdelitvi avstrijskih dežel leta 1850 so pod občino Sant Georgen an der Stainz (Sveti Jurij ob Ščavnici) s 506 prebivalci in 103 hišami spadali naslednji kraji:

 

Videm ali Vidma (Widem), 121 prebivalcev in 20 hišnih številk, sedež občine, šole in župnije; Biserjane (Wisserian); Blaguš (Wlagusch); Brezje (Wresie); Čakova (Tschakova); Jamna ali Jamla (Jandorf).

 

Občina je spadala pod okraj in okrožno glavarstvo Maribor (Kreis Marburg), ta pa v štajersko pokrajino – provinco (Provinz Steimark).

 

Po ustanovitvi prve Jugoslavije so leta 1934 ukinili dotedanje male občine. Tako je nova občina Sveti Jurij ob Ščavnici štela 5341 prebivalcev in 1299 hiš, z Vidmom kot središčem in je obsegala naslednje vasi oziroma zaselke: Berkovci, Biserjane, Blaguš, Bolehnečici, Brezje, Čakova, Dragotinci, Gaberc, Galušak, Grabonoš, Grabonoški Vrh, Grabšinci, Hrašenski Vrh, Jamna, Kocjan, Kočki Vrh, Kokolanjšak, Kraljevci, Kupetinci, Kutinci, Mali Moravščak, Okoslavci, Rački Vrh, Rinkovci, Rožički Vrh, Selišči, Slaptinci, Sovjak, Stanetinci, Sveti Duh na Stari Gori, Trbegovci, Videm in Žihlava.

V obdobju nemške okupacije (1941–45) se je občina imenovala Stainztal, ker Nemci pač niso dovoljevali svetniških imen (župnijski urad je sicer uporabljal še staroavstrijski pečat – St. Georgen Phar). Po osvoboditvi, ko so tudi ukinili svetniška imena, se je širši okoliš (krajevni urad, pošta in župnišče) imenoval Videm ob Ščavnici. Po odločbi ustavnega sodišča pa se od leta 1997 na novo ustanovljena občina ponovno imenuje Sveti Jurij ob Ščavnici.