Dr. Anton Korošec je bil rojen 12. maja 1872, v kmečki družini v Biserjanah, v občini Sveti Jurij ob Ščavnici, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo. V Mariboru je dokončal Deželno gimnazijo in študij teologije. Leta 1905 je v Gradcu doktoriral iz teologije. V svojem okolju se je že zelo zgodaj pridružil narodnopolitičnemu delovanju, bil je pisec in urednik večih časopisov. Leta 1906 je bil izvoljen v avstrijski državni zbor, kjer je kot poslanec ostal vse do propada večstoletne monarhije. Je najpomembnejši slovenski politik prve polovice 20. stoletja. 30. maja 1917 je v imenu južnoslovanskih poslancev, zastopanih v dunajskem parlamentu, prebral majniško deklaracijo, ki je predstavljala enega temeljnih dokumentov in zgodovini slovenskega naroda doprinesla na poti k samostojnosti. Sprva v javnosti neodmeven dogodek je proti koncu 1. svetovne vojne prerasel v množično deklaracijsko gibanje. Deklaracija, s katero so se Slovenci z drugimi južnoslovanskimi narodi monarhije izrekli za združitev v samostojno državo, pomeni pomemben mejnik v zgodovini združevanja Slovencev, Hrvatov in Srbov v skupno državo. Posledično imata dogodek in sama izjava pomembno vlogo pri razvoju državniške zavesti med Slovenci ter slovenske državnosti. Ob koncu leta 1917 je bil izvoljen za predsednika v tistem času najmočnejše slovenske politične stranke- Slovenske ljudske stranke. Na čelu stranke je ostal vse do svoje smrti v letu 1940. SLS in dr. Anton Korošec sta bila v 20 letih deležna večinske podpore takratnega slovenskega volilnega telesa, saj je na volitvah stranka dobivala skoraj 2/3 volilno podporo. Tako se je vloga SLS in njenega predsednika izražala tudi v Beogradu. Redkokateri slovenski politik je ustvaril takšno politično kariero, kot jo je ustvaril prav dr. Anton Korošec, katere vrh je bilo imenovanje za predsednika vlade v letu 1928.
Kulturno društvo za zaščito naravne in kulturne dediščine Sveti Jurij ob Ščavnici je s sodelovanjem in ob podpori Občine Sveti Jurij ob Ščavnici uredilo stalno spominsko razstavo o življenju in delu dr. Antona Korošca v njegovi rojstni hiši, v Biserjanah. Leta 1989 je bila na hiši odkrita spominska plošča. V maju 2017, ob 100- letnici majniške deklaracije pa je bila v rojstni hiši odprta spominska soba in organizirana odmevna spominska proslava. V spominski sobi so na voljo za ogled številni, različni materialni in pisni zgodovinski viri, ki so bili last dr. Antona Korošca in ohranjajo spomin nanj, kot na časnikarja, duhovnika in politika.
